Holesterol je maščobna snov, ki jo telo potrebuje za normalno delovanje celic, izdelavo hormonov in tvorbo žolčnih kislin. Večino holesterola proizvaja jetra, manjši del pa ga dobimo s hrano. V krvi se holesterol nahaja v dveh glavnih oblikah, ki imata različne učinke na naše zdravje.
HDL holesterol, znan kot "dobri holesterol", odvaja presežni holesterol iz arterij nazaj v jetra, kjer se razgradi. Višje ravni HDL ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi. LDL holesterol ali "slabi holesterol" pa lahko povzroča nalaganje maščobnih oblog v arterijah, kar vodi v aterosklerozo.
V Sloveniji velja, da je celokupni holesterol optimalen, če je nižji od 5,0 mmol/L, LDL holesterol naj bo pod 3,0 mmol/L, HDL holesterol pa nad 1,0 mmol/L pri moških in nad 1,2 mmol/L pri ženskah. Povišan holesterol povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne zaplete.
Holesterol v krvi je odvisen od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na tiste, na katere lahko vplivamo, in tiste, ki jih ne moremo spremeniti. Razumevanje teh dejavnikov je ključno za učinkovito obvladovanje holesterola.
Prehrana, bogata z nasičenimi maščobami in trans maščobami, telesna neaktivnost, debelost in kajenje pomembno vplivajo na raven holesterola. Tudi nekatera zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen, hipotiroidizem in ledvične bolezni, lahko povzročijo povišan holesterol. Spremembe življenjskega sloga predstavljajo prvo in najpomembnejšo stopnjo zdravljenja.
Na slovenskem farmacevtskem trgu je na voljo širok spekter učinkovitih zdravil za obvladovanje povišanega holesterola, ki se predpisujejo glede na individualne potrebe pacienta in stopnjo tveganja za srčno-žilne zaplete.
Statini predstavljajo prvo izbiro zdravljenja visokega holesterola in vključujejo atorvastatin, simvastatin in rosuvastatin. Ta zdravila delujejo z zaviranjem encima HMG-CoA reduktaze, kar zmanjša proizvodnjo holesterola v jetrih. Rosuvastatin velja za enega najmočnejših statinov, medtem ko je simvastatin pogosto izbira za začetno zdravljenje.
Ezetimib deluje drugače kot statini - zmanjšuje absorpcijo holesterola v črevesju in je pogosto kombiniran s statini za optimalne rezultate. Fibriti, kot sta fenofibrat in gemfibrozil, so posebej učinkoviti pri znižanju trigliceridov. Sekvestrati žolčnih kislin vezajo žolčne kisline v črevesju, kar poveča porabo holesterola.
Najnovejša skupina zdravil so inhibitorji PCSK9, ki omogočajo dodatno znižanje LDL holesterola pri pacientih z visoko stopnjo tveganja. Zdravnik vedno prilagodi izbiro zdravila in odmerek glede na laboratorijske izvide, spremljajoče bolezni in odziv na zdravljenje.
Poleg predpisanih zdravil lahko naravni pripravki in prehranila pomembno prispevajo k obvladovanju ravni holesterola v krvi. Ti pripravki so posebej koristni kot dopolnilo k zdravemu načinu življenja.
Artičoka spodbuja proizvodnjo žolči in izboljša presnovo maščob, medtem ko milk thistle podpira delovanje jeter. Kombinirani pripravki pogosto vključujejo več aktivnih sestavin za sinergistične učinke.
Pomembno je poudariti, da naravni pripravki najbolje delujejo v kombinaciji z uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo in zdravim življenjskim slogom. Pred uporabo se posvetujte z farmacevtom ali zdravnikom, posebej če jemljete druga zdravila.
Redni testi holesterola so ključni za preventivo srčno-žilnih bolezni. Odrasli naj bi prvi test opravili do 35. leta starosti, nato pa ga ponavljali vsakih 5 let. Osebe z dejavniki tveganja, kot so diabetes, visok krvni tlak ali družinska anamneza srčnih bolezni, potrebujejo pogostejše preverjanje že od 20. leta naprej.
Za natančne rezultate lipidograma je potrebno 12-urno tešče stanje pred odvzemom krvi. To pomeni, da ne smete uživati hrane ali pijač, razen vode. Izogibajte se tudi alkoholu 24 ur pred testom in težji telesni aktivnosti na dan testiranja. Če jemljete zdravila, se posvetujte z zdravnikom o morebitni prilagoditvi.
Lipidogram vključuje meritev celokupnega holesterola, LDL (slabi) holesterola, HDL (dobri) holesterola in trigliceridov. Optimalne vrednosti so: celokupni holesterol pod 5,0 mmol/L, LDL pod 3,0 mmol/L, HDL nad 1,0 mmol/L pri moških in nad 1,2 mmol/L pri ženskah ter trigliceridi pod 1,7 mmol/L.
Zdravi odrasli naj holesterol preverjajo vsakih 5 let. Osebe z diagnozo visokega holesterola ali drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja potrebujejo pogostejše kontrole - običajno vsakih 3-6 mesecev do stabilizacije vrednosti, nato letno ali po navodilih zdravnika.
V Sloveniji je test holesterola z napotnico osebnega zdravnika krит s strani ZZZS. Brez napotnice znaša cena v povprečju med 15-25 evrov v laboratijih. Nekatere lekarne ponujajo hitre teste po ceni 10-20 evrov, vendar ti niso tako natančni kot laboratorijski testi.
Na voljo so domači testi za merjenje holesterola, ki omogočajo hitro preverjanje vrednosti. Ti testi so uporabni za spremljanje trendov, vendar ne nadomestijo laboratorijskih analiz. Natančnost je nekoliko manjša, zato je priporočljivo rezultate potrditi z laboratorijskim testom pri vašem zdravniku.
Sredozemska prehrana je najbolj priporočena za obvladovanje holesterola. Vključuje veliko zelenjave, sadja, polnozrnate izdelke, ribe, oreške in oljčno olje. Omejite nasičene maščobe iz rdečega mesa, polnomastnih mlečnih izdelkov in predelane hrane. Topne vlaknine iz овса, fižola in jabolk pomagajo znižati LDL holesterol.
Redna telesna aktivnost povečuje HDL (dobri) holesterol in znižuje LDL ter trigliceride. Priporočenih je najmanj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti tedensko ali 75 minut intenzivne aktivnosti. Še posebej koristni so hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in aerobika.
Kajenje znižuje HDL holesterol in poškoduje žilne stene, kar poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Opuščanje kajenja lahko že v nekaj tednih izboljša vrednosti HDL. Zmeren uživanje alkohola (do 1 kozarec dnevno za ženske, 2 za moške) lahko zvišuje HDL, vendar prekomerno pitje škoduje.
Kronični stres lahko neposredno vpliva na raven holesterola in spodbuja nezdrave navade. Tehnike za obvladovanje stresa vključujejo:
Redno spremljanje pri osebnem zdravniku omogoča zgodnje odkrivanje sprememb in prilagajanje zdravljenja. Poleg merjenja holesterola zdravnik preverja tudi krvni tlak, sladkor v krvi in druge dejavnike tveganja. Pomembno je odprto komuniciranje o simptomih in težavah.
Farmacevt vam lahko svetuje pri izbiri primernih prehranskih dopolnil, kot so omega-3 maščobne kisline, rdeči riž ali rastni steroli. Preverite tudi morebitne interakcije z drugimi zdravili in se posvetujte o pravilnem odmerjanju ter času jemanja pripravkov.
Obvladovanje holesterola je dolgoročen proces, ki zahteva vztrajnost in potrpežljivost. Rezultati sprememb življenjskega sloga se pokažejo šele po nekaj mesecih. Pomembno je ne obupati ob začetnih neznatnih izboljšanjih in dosledno slediti priporočilom zdravnika ter farmacevta.
